Lezbični Klub Monokel, Društvo ŠKUC-LL |
aktualno | lastna soba | fotogalerija | povezave | o klubu

Slišane v salonu

ponedeljek, 9.11.

Bilo je tako, da je Clara Schumann pisala glasbo, nato se ji je odpovedala, ker je vendarle poročena ženska. Vmes je spoznala Ethel Smyth, ki se skladateljstvu ni odpovedala, je pa vmes spoznala Virginio Woolf in jasno je, kam je to vodilo. Virginia se je takrat učila grščino, da bi bolje razumela poezijo Sapfo. Enako je počela Natalie Barney. No, vsaj takrat, ko ni imela salona, polnega intelektualk, s katerimi je tvorila ljubezenske vezi. Tam je bila pianistka Renata Borgatti. No, razen ko je bila na Capriju s slikarko Romaine Brooks, ki je bila hkrati ljubimka Natalie Barney. Slednjo je spoznala Gertrude Stein, ki je ulico stran vodila salon skupaj z ljubimko Alice B. Toklas. Tekste Gertrude Stein najdemo v kompozicijah Vivian Fine, Sorrel Hays in še kje. Clara Schumann je živela do septembra 1896. Sorrel Hays je še živa. In vendar.

V Monoklu začenjamo s serijo poslušanj in diskusij o poziciji ter povezavah lezbijk in/ali žensk v glasbi. Zakaj je slišnost ključna, kako se umetnica izrazi v zvoku, kakšne so kode izražanja (če sploh obstajajo), kako se jih interpretira in kako se preko avtorstva indentificirajo poslušalke, kako potekajo povezave med lezbijkami in/ali ženskami in mnogo drugih tem bomo odpirale vsak mesec. 9. novembra prvič. Vabljene.

Teme odpira: Nina Dragičević