Lezbični Klub Monokel, Društvo ŠKUC-LL |
aktualno | lastna soba | fotogalerija | povezave | o klubu

4. dec

Prednosti naložbenih oblik zavarovanja za istospolne partnerje/ke

v torek, 4. decembra 2007, ob 20.00 – Klub šKUC-LL-Monokel, Metelkova mesto

Vas zanima, kako lahko ob obstoječi davčni zakonodaji in zakonodaji o dedovanju istospolna partnerja oz. partnerki najbolje poskrbita druga za drugega? Katere oblike varčevanja ne povzročijo stroškov ob dedovanju? Naš gost Davor Gregorc, zastopnik za osebna zavarovanja pri družbi Adriatic Slovenica d. d., nam bo spregovoril o primerjavi različnih oblik naložbenega varčevanja s posebnim poudarkom na davčni zakonodaji in zakonodaji v zvezi z dedovanjem.

Vabljene in vabljeni!

1. dec in 2. dec

Copi: Težave z izražanjem

ŠKUC gledališče in Cankarjev dom vabita na gledališko predstavo: Copi: Težave z izražanjem

Absurdna »melodrama« s primesmi komedije

Vstopnice: na blagajni Cankarjevega doma ali:
http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=0203&Predstava=103

Prevajalec: Ante Bračič
Režiser: Edvin Liverić
Dramaturginja: Magdalena Lupi
Scenografka: Lara Badurina
Kostumografka: Nataša Mihaljčišin
Oblikovalec luči: Borut Lampret
Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek
Izbira glasbe: Edvin Liverić
Glasbena obdelava: Marin Alvir
Umetniški vodja: Alen Jelen

Igrajo:

Madre | Primož Pirnat
Garbo, Garbenko | Tomaž Gubenšek
Irina | Michael Kristof
Puškin | Maja Sever

Lučni vodja: Borut Lampret
Tonski vodja: Boštjan Repanšek

Ciničen, okruten, lažno naiven, aroganten, obupan, aristokratski in … gej. Vse to je kontroverzni argentinski avtor, katerega dela so nastajala pod psevdonimom Copi.
V svojem dramskem besedilu Težave z izražanjem (L’homosexuel ou la difficulté de s’exprimer, 1971) na strahovit način spregovori o marginalnih temah, kot je homoseksualnost, ali še bolj marginalnih, o (trans)spolnosti. Absurdna melodrama s primesjo komedije, igrana v ozračju latinskoameriških limonad in z odmaknjenimi glasbenimi komentarji znanih popevk Evrosonga, spregovori o zapletenih razmerjih med petimi osebami, ki iščejo svojo identiteto. Pred gledalcem se nenadoma razkrije razuzdan, kaotičen, zabaven, inovativen in predrzen svet, ustvarjen iz Copijevih lastnih bolečih izkušenj.

COPI

je bil rojen v Argentini (1939) kot Raul Damonte Batana. Po preselitvi v Francijo (1963) je bil dolgoletni sodelavec dnevnika Le Nouvel Observateur, znan pod psevdonimom Copi.
Je avtor več dramskih besedil, ki so bila objavljena v Franciji in pisana večinoma v francoščini. Njegova dela so začeli uprizarjati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, večinoma v frankofonskih deželah in v Latinski Ameriki. V nekaterih je tudi sam igral. Umrl je za aidsom v Parizu leta 1987.

EDVIN LIVERIĆ

je hrvaški igralec, plesalec, režiser in gledališki pedagog. Diplomiral je iz gledališke igre na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Je stalni član ansambla Zagrebškega gledališča mladih (ZeKaEM).
Dolga leta je bil asistent za gib na zagrebški Akademiji dramske umetnosti in koselektor festivala Tedna sodobnega plesa v Zagrebu. Je selektor Street Art Festivala v Poreču. Deluje tudi kot sodelavec za odrski gib v dramskih in opernih predstavah.
Njegove pomembnejše režije so Prizori iz zakonskega življenja (I. Bergman, ITD teatar, Zagreb), Eva Braun (S. Kolditz, Exit teatar, Zagreb), Igre na dvorišču (E. Mazya, Exit teatar, Zagreb), Pozdrav z Jadrana (TRAFIK, Reka) in Draga Elena Sergejevna (L. Razumovska, šKUC gledališče in GLEJ, Ljubljana, in ZeKaEM, Zagreb).

Predstavo sta omogočila:
Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo

28.11. - 2.12.

Knjižni sejem v Cankarjevem domu

Na sejmu, vstop je letos brezplačen, lahko med 9. in 22. uro obiščete tudi stojnico škucevih zbirk Lambda in Vizibilija, si ogledate knjige ali jih kupite po ugodni ceni.

Vabljene in vabljeni!

....

Literarne delavnice v Lastni sobi

ŠKUC-Žmreža in ŠKUC-LL-Monokel organizirata tri literarne delavnice, ki jih bo vodila pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik. Vabljene vse, ki bi se želele preizkusiti v pisanju lezbično obarvane proze, ne glede na vaše morebitne objave. Pogoj za udeležbo na delavnicah je, da skupaj s prijavo pošljete krajše prozno besedilo, ki ne presega 12.000 znakov.

Predviden potek delavnic:

1) sobota, 10.11.: Krajši pogovor o lezbični pisavi. Branje in analiza poslanih prispevkov. Za konec domača naloga.
2) sobota, 8.12.: Branje in analiziranje domače naloge in analiza poslanih prispevkov. Pogovor o tem, kako izbirati teme za pisanje.
3) sobota, 15.12.: Sklepne pripombe k vašim tekstom. Pogovor o pisateljskih ambicijah: kako in kje objavljati, zakaj sploh objavljati …

Delavnice bodo potekale v Lastni sobi na Metelkovi (Masarykova 24, stavba Lovci, pritličje levo) ob sobotah od 11.00 do predvidoma 15.00.

Samoprispevek: 5 evrov na posamezno delavnico.

Prijave s svojim proznim besedilom pošljite do 7. novembra 2007 na elektronski naslov: monokelclanice@hotmail.com ali na poštni naslov: šKUC-LL-Monokel, Suzana Tratnik, Metelkova 6, 1000 Ljubljana. V obeh primerih pripišite svoj elektronski naslov in telefonsko številko, na kateri ste dosegljive.

26. okt

Philip Ridley, Vincent River

prva slovenska uprizoritev

premiera:
petek, 26. oktobra ob 20h, Gledališče GLEJ, Gregorčičeva 3 Ljubljana
cena vstopnice: 7 €, 5 € (dijaki, študentje in upokojenci)

ponovitve:
12. 11., 14. 11., 15. 11. in 22. 11. 2007 ob 20h, Gledališče GLEJ

Vincentova podoba, ki oba zasleduje dneve in noči, ga bo tako mogoče zapustila, mogoče bo vsaj malo obrzdal svojo vest in žalost zaradi smrti prvega, ki mu je bil res všeč. Ona pa bo hočeš nočeš morala pogledati resnici v oči in mogoče bo šele zdaj lahko začela zares žalovati.

Prevajalka: Suzana Tratnik
Režiser: ALEN JELEN
Dramaturginja in lektorica: Ana Kržišnik
Kostumograf: Marko Jenko

Igrata:
Anita ZVEZDANA MLAKAR
Davey JURE HENIGMAN

Vincent River, drama sodobnega provokativnega londonskega dramatika gledališča »v fris« in vsestranskega umetnika Philipa Ridleyja, govori o dejstvu, da se duševne rane strahu in krivde večkrat ne morejo popolnoma zaceliti, da pa se lahko ljudje začnejo razumeti. Skrivnost Vincenta Riverja združi nezdružljivo: sedemnajstletnega vročekrvnega, razrvanega in pretepenega Daveyja, ki ga je na odru upodobil Jure Henigman, izredno nadarjeni študent 4. letnika dramske igre na AGRFT, ter stoično žalujočo triinpetdesetletno Anito, ki ji je podobo posodila igralska zvezda Zvezdana Mlakar.

Decembra je Davey namreč videl nekaj, česar si ne more izbiti iz glave. Nekaj, kar ga preganja, straši, mu vzbuja občutke groze in slabe vesti ter mu ne pusti pozabiti, odpustiti, spati. še živeti ne. Toda Davey je živ in mora živeti naprej. Anita pa je morala včeraj zapustiti stanovanje, v katerem je preživela svoja odrasla leta. Preselila se je v stanovanje, v katerem bolj hira kot živi. Po sinovi smrti namreč nima več veliko razlogov za življenje. Na najbolj vroč dan v letu ju tako najdemo v zanikrnem stanovanju v londonskem East Endu, polnem angleškega nižjega sloja ter priseljencev, »katerih imena je nemogoče izgovoriti« in ki kljub svoji drugačnosti ne prenašajo nikakršne drugačnosti.
Davey in Anita se nista srečala nikoli prej, vendar oba vesta, da so se njune poti morale končno srečati. Kajti tisto, kar je videl Davey, in tisto, zaradi česar se je Anita morala preseliti, je povezano s skrivnostjo … s skrivnostjo Vincenta Riverja. Razrešita jo lahko le skupaj.

Anitinega sina, knjižničarja Vincenta Riverja, so našli kruto umorjenega na stranišču zapuščene železniške postaje. Kdo in zakaj ga je ubil? Kaj ima pri vsem skupaj Davey, ki je Anito zasledoval tri mesece: opazoval jo je na grobu njenega sina Vincenta, opazoval jo je, ko se je selila iz prejšnjega stanovanja, zdaj pa ima ona tega dovolj in ga je, »šolarčka« v pogrebni obleki in zdelanega od mnogih neprespanih noči, povabila, naj vstopi. On bi rad, da Anita ve, česar Anita ne bi rada vedela. Danes, ko je Davey pokopal svojo za rakom umrlo mamo in zapustil svojo punco, očeta pa izignoriral, je čas, da se izpove Aniti. Vincentova podoba, ki ga zasleduje dneve in noči, ga bo tako mogoče zapustila. Anita pa bo hočeš nočeš morala pogledati resnici v oči in mogoče bo šele zdaj lahko začela zares žalovati. Življenje tudi njej nikakor ni prizanašalo. Nekoč izobčena zaradi prezgodnje zanositve z nekom, s katerim »nobena punca ne bi dneva zapravila« in o katerem so zbijali šale o opicah na vejah in grizljanju kokosovega oreha, je zdaj ponovno izobčena. Izkaže se, da se tako Anita kot Davey vrtita v enem in istem krogu strahu pred neizpolnjevanjem velikih pričakovanj drugih in krivde (prav zaradi neizpolnjevanja velikih pričakovanj drugih), čeprav so ta pričakovanja velikokrat v resnici manjša, kakor jih vidijo oni sami. In to je morda njihov največji problem.

Stran 31 od 31« Prva...102022232425262728293031